Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Znanstveniki preučujejo genske spremembe pri psih, ki živijo znotraj izključitvenega območja v okolici nekdanje jedrske elektrarne Černobil.
Štirideset let po nesreči v jedrski elektrarni Černobil v današnji Ukrajini izpraznjeno območje naseljujejo živali – tako divje kot domače, ki so jih izseljeni ljudje pustili za seboj ali pa so se priteple kasneje od drugod.
Danes biologi podrobneje preučujejo živali znotraj Černobilske izključitvene cone (ČEZ), ki je velika približno toliko kot osmina Slovenije, in raziskujejo, kako so desetletja izpostavljenosti sevanju morda spremenila genome živali – ter celo, ali so morda pospešila evolucijo, poroča portal Popular Science.
Zamisel, da bi sevanje pospešilo naravno evolucijo, ni nova. Načrtno obsevanje semen v vesolju, da bi sprožili koristne mutacije, je denimo danes že uveljavljena metoda za razvoj poljščin, prilagojenih segrevajočemu se svetu.
Znanstveniki z univerze Južne Karoline in Nacionalnega inštituta za raziskovanje človeškega genoma so analizirali DNK 302 divjih psov, najdenih v ČEZ ali njeni okolici, da bi bolje razumeli, kako se te pasje populacije genetsko razlikujejo, in kaj bi to lahko pojasnilo.
Njihovi rezultati so bili leta 2023 objavljeni v reviji Science Advances.
Mnogi mediji, tudi mi, so lani poročali, da so v Černobilu našli pse z modro obarvano dlako.
Nekateri so to povezovali s posledicami sevanja, vendar se je izkazalo, da ne gre za kaj takega. Psi so očitno prišli v stik z neko modro kemikalijo, ki jim je obarvala dlako.
So černobilski psi genetsko drugačni?
Študija je pokazala, da imajo divji psi, ki živijo v bližini černobilske elektrarne, izrazite genetske razlike v primerjavi s psi, ki živijo le približno 16 kilometrov stran v bližnjem mestu Černobil.
Čeprav bi to lahko nakazovalo, da so ti psi zaradi izpostavljenosti sevanju doživeli nekakšno hitro mutacijo ali evolucijo, je ta raziskava šele prvi korak pri potrjevanju te hipoteze.
Okoljski znanstvenik Jim Smith je zapisal, da so černobilski psi res genetsko drugačni, vendar razpoložljive študije ne dokazujejo, da je te razlike povzročilo sevanje. Po njegovih besedah je širša ekološka zgodba Černobila pogosto manj povezana s tem, da bi živali uspevale zaradi sevanja, in bolj s tem, da so se v ČEZ vrnile zato, ker so ljudje območje zapustili.
Znanstveniki že leta analizirajo določene živali, ki živijo znotraj ČEZ, med njimi bakterije, glodavce in celo ptice.
Ena od študij iz leta 2016 je pokazala, da so vzhodne drevesne žabe (Hyla orientalis), ki so običajno zelene barve, znotraj ČEZ pogosteje črne.
O tem smo pisali tudi mi v članku: Evolucija in sevanje: Kako so žabe v bližini Černobila spremenile barvo
Biologi domnevajo, da so žabe razvile koristno mutacijo melanina – pigmenta, odgovornega za barvo kože, ki je pomagala razpršiti in nevtralizirati del okoliškega sevanja.
Kasnejša študija je skrivnost nekoliko zožila, vendar je ni rešila.
V raziskavi iz leta 2024, objavljeni v reviji PLOS One, so znanstveniki z državne univerze Severne Karoline in Kolumbijske univerze v New Yorku preučevali kromosome, genome in celo nukleotide černobilskih psov, da bi našli znake povečanih stopenj mutacij – vendar takšnih dokazov niso našli.
Študija iz leta 2023 še vedno predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskovanje vpliva sevanja na večje sesalce, saj je mogoče DNK psov, ki se potikajo po območju černobilske elektrarne in bližnjem mestu Černobil, primerjati s psi iz območij brez radioaktivnega onesnaženja.
Čeprav dokončnih sklepov za zdaj še ni, je raziskava ponovno pokazala, da je območje, ki bi po vseh pričakovanjih moralo biti opustošena puščava, postalo neprimerljiva znanstvena priložnost za razumevanje sevanja in njegovega vpliva na naravno evolucijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
